Dr. Glorjana Veber

Špela Jernejc

O reševanju okolja in v razmerah v Sloveniji se pogovarjamo s slovenskim podjetjem, ki s svojim delom že več kot 30 let rešuje okolje pred škodljivi emisijami in povečuje energetsko učinkovitost industrijskih obratov. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. V letu 2019 so zasnovali izobraževalno-raziskovalni Zeleni inkubator, operacijo, ki sta jo podprla Evropski sklad za regionalni razvoj Evropske unije in Republika Slovenija.

Gospa Špela, preden se poglobimo na področje varstva okolja, učinkovite rabe energije, v slovenske razmere, razloge trenutnega stanja ter spoznamo vizijo Zelenega inkubatorja, me zanima, s kakšno dejavnostjo se ukvarja vaše podjetje in kako je slednja povezana z okoljem?

Špela Jernejc:

Bistveno pri našem inženirskem delu je iskanje specifičnih rešitev najbolj zahtevnih okoljevarstvenih in energetsko-učinkovitih projektov industrijskih obratov. Ukvarjamo se z uporabo plina v industriji z intenzivno energetsko usmeritvijo. To so jeklarne, livarne, industrija keramike, kamene volne in drugi. Naša glavna kompetenca je izdelava energetsko učinkovitih, trajnih in okolju prijaznih oksidacijskih čistilnih naprav za zrak, industrijskih peči, sušilnic, rekonstrukcij ogrevalnih sistemov, tehnološko-energetskih posodobitev in ogrevanj hal. To počnemo z interdisciplinarnim inovativnim tehnološkim postopkom rekonstrukcije in izgradnje tovrstnih sistemov in sicer med drugim tako, da vrnemo presežek iz odpadnih snovi nazaj v tehnološki proces. Na ta način industrijski obrati privarčujejo od 30.000 do 1.000.000 eur letno in več ter kar je najpomembnejše: naše rešitve so okolju prijazne, ekonomično trajne, varne ter omogočamo hitro integracijo novega procesa v naročnikovo proizvodnjo.

V večini gre za velike projekte. Od konstruiranja do izgradnje oziroma izvedbe preteče v povprečju devet mesecev. Vsak projekt je specifičen in unikaten, kar pomeni, da zahteva, da razvijemo popolnoma novo rešitev, ki jo naročnik prejme na ključ. Industrijski obrat privarčuje tudi na tem, da mu zaradi rekonstrukcije ni potreben nakup nove naprave, ki je sicer desetkrat in večkrat dražja in še kakovostno slabša od tiste, ki jo prenovimo. V preteklosti se je izdelovalo kakovostnejše naprave, dolgoročno bolj vzdržne. Bile so škodljive okolju in energetsko bistveno manj učinkovite, a to danes rešimo mi. Zato so rekonstrukcije bistvene, tako iz ekonomskega kot okoljevarstvenega vidika, in rezultati slednjega so naša nagrada. Danes je približno 100 svetovnih korporacij odgovornih za več kot 70 % emisij, ki škodujejo naravi. In naše poslanstvo je reševanje le teh. Doma in v tujini. Trenutno predvsem v Franciji, Italiji, Nemčiji. Delamo za korporacije, ki imajo izpostave po vsem svetu, tudi v Sloveniji.

Glorjana, zadnje besede gospe Špele o emisijah so naravnost zaskrbljujoče. Kakšno je stanje v Sloveniji in kaj so razlogi?

Dr. Glorjana Veber:

Slovenci smo zelo aktivni pri individualnih okoljevarstvenih ravnanjih, ki izvirajo iz vsakdanjega življenja slehernega izmed nas, in v akcijah nevladnih okoljevarstvenih organizacij ter skupin. Kar se pa tiče glavnih onesnaževalcev in politike učinkovite rabe energije, so pa razmere še vedno slabe, a ne enoznačne kot se sicer zdi. Potrebno jih je prevetriti in prenesti dobre prakse iz tujine. Vedeti morate, da porabi industrija v Sloveniji 50 % vse proizvedene električne energije in 70 % vsega plina ter prejema olajšave države. Ne razumite me napak, ampak posledično to draži elektriko drugim odjemalcem, medtem ko industriji v zameno ni potrebno storiti praktično ničesar. V tujini so podjetja z učinkovito porabo energije upravičena do olajšav, so nagrajena. Seveda imamo na tem področju določene standarde. A dejstvo je, da pri nas komaj 30 % podjetij izvaja sistem ISO 50001, ki s pregledom trenutnega stanja rabe energije predlaga priložnosti za prihranke. Kar se tiče industrije smo še vedno neracionalni v rabi naravnih virov in v zadnjih osmih letih je poraba energije v industriji v Sloveniji zopet narasla na vrednost kot je bila pred krizo. Nič ni izgubljenega, a za celostne rešitve nas čaka še ogromno dela. Kar se tiče emisij jih moramo do leta 2030 zmanjšati za 32 % in tudi Slovenija je podpisnica Pariškega sporazuma, da se zadrži rast globalne temperature pod 2 °C. Zato je tudi bil posledično sprejet Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Zato je prav, da država spodbuja zeleno rast in krožno gospodarstvo.

In ko me sprašujete po razlogih za to stanje v industriji, so ti povezani s preprekami in v tesnih odnosih drug z drugim. Podjetja imajo bodisi prenizko raven lastnih razpoložljivih sredstev za tovrstne ukrepe, so podhranjena v poznavanju in informiranosti, da so tovrstni postopki kot jih izvaja naše podjetje sploh možni, da sploh obstajajo in da bi posledično v njih zaupali. Vzrok temu je še vedno premalo promocije namenjene spodbujanju učinkovite rabe energije, hkrati pa se podjetniška vodstva, ki bi morala sprejemati tovrstne odločitve, vanje ne poglabljajo, nimajo interesa, in imajo, kot pravijo, kup drugega pomembnejšega dela s prodajo. Šele ko se jim predloži računica vidijo, da imajo v podjetju veliko finančno in okoljevarstveno luknjo, druga z drugo sta neposredno povezani, skozi katero jim uhajata tako prihodnost kot sedanjost. In kar navajam ni mnenje, ampak so dejstva, dostopna vsem v javno objavljenih študijah, iz katerih je razvidno tudi to, da vlada splošno nezaupanje v inovativne energetske tehnologije. Manjka nam tudi ustreznih strokovnjakov s področja učinkovite rabe energije ter bistvena boljša usposobljenost projektantov, serviserjev, inštalaterjev. Da ogromnega pomanjkanja vsebin o učinkoviti rabi energije v izobraževalnih programih raje sploh ne omenjam. Prav tako bi bilo potrebno bolj razviti trg z alternativnimi viri financiranja in uvesti več aktivnosti v javnem sektorju, ki bi podjetja k temu spodbujala.

Kako vi, Špela, kot inženirka, vidite okoljevarstveno problematiko? Torej iz vidika podjetja, ki pomaga, da industrijski obrati manj onesnažujejo okolje in da so manj energetsko potratni?

Špela Jernejc:

Mi smo dejansko na terenu. In nemalokrat z rešitvami spreminjamo nemogoče v mogoče. Z rezultati našega dela, ki zahteva veliko inovatorstva, interdisciplinarnega razmišljanja, vztrajnosti in dolgoletne prakse, zdravimo industrijske obrate in s tem trajno pozitivno vplivamo na okolje. Vsesplošno dvigovanje zavesti o zaščiti okolja in učinkovitih rabah energije nam pri tem pomaga, a se zavedamo, da brez pomoči kulturno-kreativnega sektorja to ni mogoče. Mi smo inženirji, naše delo nosi veliko nevarnosti, tako kar se tiče eksplozij, vročine in drugih nevarnosti, tako za naše zaposlene kot uporabnike. To je velika odgovornost, ki rezultira v okolje, zato moramo biti 100 % zanesljivi, torej 100 % najboljši v inženirskem znanju, konstruiranju, izvedbi in nadzoru. Kar je pri tem pomembno je, da naše delo dejansko prispeva k zdravi naravi in to je bistveno. Zato pri svojem delu potrebujemo kader, ki izvira iz drugih družboslovnih znanj, a hkrati pozna in razume inženirsko področje. Zato da lahko razvija naše poslanstvo, nas pri tem usmerja. Mi smo specializirani za zelo ozko področje, ki zahteva celega človeka in njegov celoten čas, kar lahko postane z rastjo podjetja njegova šibka točka. Zaradi vseh navedenih razlogov smo idejo o Zelenem inkubatorju z veseljem podprli.

Glorjana, kakšno je poslanstvo Zelenega inkubatorja?

Dr. Glorjana Veber:

Kreativno-inženirski Zeleni inkubator združuje izobraževanje in raziskovanje za široko širjenje pomena okoljevarstvenih ukrepov in energetske učinkovitosti. To pomeni, da nosi pretok znanj, izkušenj in kreativnosti znotraj inženirskega, znotraj kulturno-kreativnega in znotraj njunega medsebojnega polja delovanja – celostno torej. Gre za trajnostno strateško, procesno in izvedbeno povezano med sektorjema. Z njim krepimo in vzgajamo zavedanje o okolju in energetski učinkovitosti. Hkrati smo z njim pričeli vključevati kulturno-kreativni sektor v strateško določanje, s čimer skrbimo za nov dotok idej na presečišču kreative in inženirstva. Tovrstna povezava predhodno nepovezanih področij posledično prinaša vzpostavitev novih oblik delovnih mest. Bistveno je, da se z njim osredotočamo na mlade. Zato smo se povezali z Ustvarjalnikom in skupaj pripravili vseslovenski natečaj Krasni novi svet. Njegov vrh bo predstavljal dvodnevni dogodek, pripravljen po zgledu poznanih »hackathonov«, ki bo potekal v rudniku pod zemljo. Od 30 do 50 mladih, ki jih bomo predhodno izbrali na podlagi t.i. vstopnih del oz. natečaja, bo na njem iskalo okoljevarstvene rešitve. Dogodek bo poseben, saj bomo v rudniku ustvarili apokaliptično vzdušje, s katerim jih bomo »prestavili« v prihodnost. Zmagovalna ekipa bo za nagrado prejela študijsko ekskurzijo v Černobil.